Dobrodošel avgust, mesec obilja sadja in vrtnin. Mesec, ko se šolsko leto zaključuje in se pripravlja novo. Mesec, ko vlagamo za zimo. Mesec, ki se začne brezskrbno in zaključi malo tesnobno — vsaj zame. Mesec, ko se krči dan in ko pridejo prve jutranje meglice. Mesec, ko se začne slačiti češnja. Mesec, ki s seboj prinaša vonj zrelosti.

Če bi morala v ta mesec postaviti vonj, bi to bila bazilika. Zelena svežina, ki v človeku prebudi vse čute. Sveža nadgradi vsako jed. Ko jo natrgam na vrtu, umijem in s prsti razcefram po mocareli in paradižniku, si vedno rečem, da živim v raju.

Ko poduham njeno eterično olje, me osveži, objame in mi da nov zagon. Ko odprem stekleničko svete bazilike (tulsi), zaprem oči, jo vdihnem in se izstrelim v meditativno stanje oziroma umirjenost.

Posušeno baziliko pa je najlepše opisala Nataša Špiranec Maurer: “Posušena sicer ohrani nekaj pikantnosti in dišave, vendar se zdi v primerjavi s svežo kot kupček sena s sledovi bazilike.” Irena Šisernik bi rekla: res je.

Eterično olje bazilike čisti zrak v času nalezljivih bolezni, razkužuje in pobira cigaretni dim.